Nahajate se na arhiviranem spletnem mestu 47. Tedna slovenske drame - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

47. Teden slovenske drame

Sreda, 22. marec 2017

Prejemniki priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije

Utemeljitve komisije

Priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije bodo podeljena 27. marca, na svetovni dan gledališča, na slovesnem odprtju 47. Tedna slovenske drame.

 

Komisija v sestavi mag. Neda Rusjan Bric, mag. Primož Jesenko in Judita Zidar je soglasno sprejela naslednje odločitve:

 

Bršljanov venec, priznanje ZDUS za umetniške dosežke v letu 2016 prejme

PETRA POGOREVC

za vodenje Knjižnice MGL, ki po deset letih, odkar zbirko uredniško usmerja, ostaja seizmograf premikov tako med domačimi avtorji kot pri posredovanju pomembnih teatroloških naslovov iz tujine, nenaključen in zavezujoč za slovensko gledališko založniško prizorišče. Nadaljuje tradicijo Knjižnice MGL, kot so jo vzpostavili Dušan Moravec, Dušan Tomše, Tone Partljič, Vili Ravnjak, Tanja Viher ter Alja Predan, v zadnjih letih pa se je še izčistil ritem, ki gre v korak s sodobno teorijo.

Zadnji pomembni izdaji Knjižnice to potrjujeta, reprezentativna zbirka študij Darka Suvina Brechtovo gledališče in horizont komunizma in izčrpna knjiga Iva Svetine Gledališče Pekarna 1971–1978, sta pomemben dosežek v zgodovinjenju drugega vala eksperimentalnega gledališča na Slovenskem po drugi svetovni vojni.

 

Priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2016 prejme članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

ARNA HADŽIALJEVIĆ

za naslovno vlogo v Giraudouxovi Ondini (rež. J. Kica, SNG Nova Gorica) in za vlogo Karin Thimm v Fassbinderjevih Grenkih solzah Petre von Kant (rež. A. Nauzyciel, SNGNG, Mini teater, gledališče Ptuj)

Nagrado za igralske dosežke v letu 2016 prejme Arna Hadžialjević, igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, in sicer za naslovno vlogo v Giraudouxovi Ondini (rež. J. Kica, SNG Nova Gorica) in za vlogo Karin Thimm v Fassbinderjevih Grenkih solzah Petre von Kant (rež. A. Nauzyciel, SNGNG, Mini teater, gledališče Ptuj).

Silovita igralska moč Arne Hadžialjević v Ondini posega za idealom t. i. ženskega hrepenenjskega okvirja na več ravneh, lahkotno in obenem brezkompromisno pripravljeno na žrtvovanje v službi zadev srca. Kot Karin Thimm v Grenkih solzah Petre von Kant z interpretativnimi registri združuje krhkost in odločnost, neomajno muhavost in izostrenost, povzpetniško mladostno zapeljivost v teniskah, ambivalentnost, ki se naposled izvije v cinično nonšalantno koristolovstvo.

 

Priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2016 prejme član Mestnega gledališča ljubljanskega

GREGOR GRUDEN

za vlogo Michaela v Kosu plastike Mariusa von Mayenburga (rež. P. Ekart).

Gregor Gruden v Kosu plastike izriše lik, sestavljen iz niza drobnih živčnih zlomov, ki se kopičijo kot zidaki nevarno nestabilne konstrukcije. Z rabo minimalnih, notranje intenzivnih igralskih detajlov brez sentimentalizma prehaja med območjem otopelosti in čustvenimi vrhunci – kot podoba sodobnega moškega, ki mu je odvzeta pozicija patriarha in se izgublja v množici identitet in vlog, v katere ga vstavljata družba in njegov zakonski stan s svojimi konvencijami. Nebogljenost in razpad jaza sta blizu, to pa Gruden še podkrepi z dozirano lomljivo igralsko prisotnostjo.

 

Odličje Marija Vera za življenjsko delo prejme igralec Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor

PETER BOŠTJANČIČ

Peter Boštjančič, rojen leta 1952 v Mariboru, je po igralskem debiju v SNG Maribor leta 1976 deloval sedemnajst let kot član ansambla SLG Celje, v tem času pa je igral tudi v Novi Gorici, Kranju, Mariboru in Ljubljani, od leta 1996 pa je zvest mariborskemu ansamblu. Kot prepričani zagovornik gledališča igralca in tudi uspešen filmski igralec, zlepa ni zadovoljen z ustvarjenim. Za njegovo čvrsto močjo telesa in razločno izrečeno besedo, ki želi utemeljitev za vsako psihološko potezo, tiči subtilen igralski interpret, ki ne pristaja na veljavnost kategorije zvezdništva in je brez ambicij po izpostavljanju v resničnostnih medijskih spektaklih ali v blogerski površinskosti. Presežek naj bi zagotavljal v prvi vrsti prostor gledališča in gledališke igre.

Spomnimo le na nekaj njegovih vlog: Hamlet (1981), Kunderov Jakob (1982), Ivan Marojević v Prokićevem Metastabilnem gralu (1987), Primož v Samorastnežih (1987), Valmont v Nevarnih razmerjih (1988), Prelih v Freyevem Dogodku v mestu Gogi (1991), Shylock v Beneškem trgovcu (1995), Salieri v Amadeusu (2001), Rihard III. (2004), Niels Bohr v Kopenhagnu (2007),Mitch v Tramvaju poželenje (2008), Nevestin oče v Malomeščanski svatbi (2009). Med številnimi nagradami, ki jih je prejel, so tudi tri Borštnikove.

Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, in sicer zunaj omejujočih institucionalnih vzorcev delovanja in razmišljanja. Tako je nastal niz odmevnih gledaliških uprizoritev Sofokleja, Pinterja, Gorkega, Gruma, Bettija, Čehova, Cankarja;  to pa je leta 2009 okronala zlata plaketa Zveze kulturnih društev Slovenija.

 

Veliki bršljanov venec, priznanje ZDUS za življenjsko delo prejme dramska igralka

JANA OSOJNIK

Jana Osojnik je edina slovenska igralka, ki je ves svoj življenjski opus na področju dramske umetnosti posvetila radijskemu mediju. Po študiju na ljubljanski AIU je začela sodelovati v radijskih oddajah, svoj umetniški zenit pa je dosegla v radijskih igrah za odrasle in otroke – s svojim specifičnim glasom in svojstvenim, mehkim, dinamičnim in prikupnim, ne agresivnim, stilom pripovedovanja je iznašla lik dekletca, ki je postal skoraj sinonim za kakovostno interpretacijo v radijskih igrah (še zlasti v tistih iz opusa Franeta Puntarja). Na začetku je kot igralka sodelovala v Radijski igralski skupini, po njenem razpadu v 50. letih pa je kot svobodni delavec v kulturi redno sodelovala v vseh zvrsteh radijskega programa, od moderiranja v živo (oddaje Pionirski tednik, Veseli tobogan, Ringaraja) do zahtevnejših oddaj z izobraževalnim in dramskim poslanstvom (proza in poezija za otroke in odrasle, problemska oddaja Nenavadni pogovori, itn.).

Jana Osojnik je s svojo dejavnostjo zrcalila vse ključne vloge, ki jih je nacionalni Radio igral po drugi svetovni vojni. Njen glas se je zapisal v kolektivni spomin celih generacij staršev in otrok. Eni in drugi jo nezavedno nosimo s seboj kot glas Čebelice Maje, ki danes običajne posodobljene verzije, ne potrebuje. Njen izjemni opus obsega več kot 180 projektov s področja radijske igre.

Dobila je številna priznanja na mnogih delavnicah, individualne nagrade na nacionalnih in mednarodnih festivalih, kot prva slovenska igralka je z Mino Jeraj na festivalu Jugoslovanske radiotelevizije leta 1959 prejela nagrado za najboljšo vlogo v kategoriji otroških radijskih iger za Razbojnika Friceta in Fraceta Josipa Ribičiča. Poglavitni namen je bil spodbuditi otroke k aktivnemu umetniškemu ustvarjanju na področju glasbe in umetniške besede. V tej luči je aktivna še danes, saj po različnih slovenskih bolnišnicah bere pravljice bolnim otrokom.

 

V sklepnem drobnem tisku želi žirija spodbuditi k večji dinamiki posredovanja predlogov za nagrado iz ansamblov nekaterih manjših gledališč, kot tudi h kandidiranju izstopajočih epizodnih vlog, ki jih med predlogi nato ni najti, in pa ponoviti apel po pozornosti na igralcih, ki delujejo zunaj stalnih ansamblov gledaliških institucij.

 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide Teden slovenske drame Delovanje spletne strani Teden slovenske drame (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Teden slovenske drame Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__ar_v4
__gads
_drt_
id
ebNewBandWidth_.googleads.g.doubleclick.net
...
Google Ads Merjenje učinkov Google Ads oglaševanja.
Piškotki pri Google oglaševanju

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Teden slovenske drame.